RUDARSKO INDUSTRIJSKI KOMPLEKS PIJACAL Z RUDARSKIM STOLPOM „ŠOHT“

Z izrazom Pijacal označujemo celotno rudarsko industrijsko cono. Pod območje Pijacala spadajo vsi prostori, potrebni za vzdrževanje rudarskih strojev, v obliki niza mehanskih, električnih, mizarskih in drugih delavnic, v katerih so se popravljali vsi stroji in orodja, ki se uporabljajo v rudniku. Poleg tega so bila tam stacionirana tudi prostorna skladišča in kemični laboratorij. Tik ob vhodu na tržnico je bila tehtnica za merjenje teže praznih in polnih transportnih vozil. Nekoliko naprej je bila zgrajena toplarna z dvema zmogljivima kotloma za ogrevanje vode za potrebe rudnika ter za potrebe rudarskega naselja. Vzhodno od toplarne je visoka stavba s pravokotnim tlorisom, narejena iz opeke in ojačana z armirano - betonskimi pasovi, v kateri je bil velik izvozni stroj z dvema ogromnima bobnoma, na katerih so bile skoraj stalno navite jeklenice za dviganje ali spuščanje jamskega dvigala. Na jugovzhodni strani, na robu Pijacala, je velika podolgovata pravokotna zgradba, v kateri so neprekinjeno delovali izjemno zmogljivi kompresorji, ki so proizvajali velike količine stisnjenega zraka, potrebnega za delovanje skoraj vseh strojev v rudniku. Po zaprtju Jame Labin je elektrarna na Pijacalu začela propadati. V času privatizacije so te stavbe pristale v zasebnih rokah, zato so različni podjetniki tem objektom dali novo funkcijo. Pijacal je kulturni spomenik in je vpisan v nacionalni register, kar pomeni, da bo prihodnje posege ali spremembe usklajeval pristojni konservatorski oddelek za zaščito kulturnih spomenikov.

Danes je Šoht eden najlepših spomenikov bogate rudarske preteklosti labinskega območja. Šoht, visok jekleni stolp, ki je z leti postal simbol Labina in njegovih prebivalcev. Šoht je začel delovati leta 1940, ko se je začela proizvodnja v Jami Labin. Na svojem vrhu ima Šoht dve izjemno veliki kolesi, ki sta se sinhrono premikali, eno naprej in drugo nazaj ter tako dvigali oz. spuščali prekate dvigala. V prekatih s tremi nivoji so prevažali rudarje (po 16 na vsakem nivoju), polne ali prazne vagonete in različni drugi material. Vodila navpičnega rova so bila izdelana iz specialnega lesa (macesna), ki se je izkazal za najbolj varnega v primeru zaviranja. Vrv dvigala, sestavljena iz prepletenih jeklenih niti, je bila dnevno pregledana in mazana. Višina šohta je znašala 30,93 metrov, globina navpičnega rova pa 570 m.